teran | 
slike |
domov   
 

 

 

 


Prva pravna knjiga o vinogradih

Gorske bukve

Vzgoja vinogradov, delo v njih, razmerja med lastniki in delavci, vse to je sčasoma privedlo do zapletenih odnosov, ki jih je bilo treba ustrezno reševati. Zato je v 13. stoletju v Evropi nastalo gorsko pravo, ki so ga zapisali tudi v pravo knjigo, imenovano Gorske bukve. Kot že rečeno, urejala je odnose med gorniki in tistimi, ki so obdelovali gorniške vinograde.

Od kod izrazi gora, gornik in gorniski vinograd?
Ko so krčili nekultiviran svet, navadno je bil gozd, so predelu, ki so ga iztrebili in na njem posadili vinsko trto, rekli gora. Tako so nastali gorski vinogradi, in tisti, ki so bili njihovi zakupniki, so bili gorniki, lastnik pa je bil gorski gospod. Zakupniki so lahko bili podložni kmetje, svobodni meščani, pa tudi duhovniki in manjši fevdalci. Po gorskem pravu je bil uporabnik gorskega vinograda svoboden ne glede na stan in ni bil osebno podložen, temveč je bil podložen gorskemu gospodu glede na dajatev od gornine. Uporabniki vinogradov so bili posebna gorska skupnost, ki se je enkrat letno sestala na zboru z lastnikom - gorskim gospodom. Zbor se je imenoval gorska pravda in je obravnaval vse sporne zadeve med gorniki in gorskim gospodom. Zaradi vse večjega števila sporov je nastala zbirka pravnih predpisov za podložnike. V slovenščino jih je prevedel župnik Andrej Recelj z Rake na Dolenjskem že leta 1582. Gorske bukve so vsebovale veliko predpisov o pravilnem obdelovanju vinogradov, o njihovem zavarovanju s plotovi, da jih ne bi poškodovala živina ali divjad, o cestah in poteh, o čiščenju ozar med posameznimi vinogradi, o začetku trgatve, ki se je smela pričeti samo z dovoljenjem gorskega gospoda ali pa po sklepu izvedencev iz vrst sogornikov, da ne bi bilo vino prekislo zaradi prezgodnje trgatve ali pa da ne bi prepozno začeta trgatev zmanjšala pridelka.


Gorski gospodje so svojim zakupnikom priznavali nekako obliko samouprave zaradi vzdrzevanja zidanic, stiskalnic, sodov, pa tudi zaradi težkega dela v vinogradu, zlasti rigolanja. Gorske bukve so bile znane in so jih uporabljali predvsem v nemško govorečih deželah.