teran | 
slike |
domov   
 

 

 

Znanilci obljubljene dežele so iz
nje prišli z velikim grozdom na ramah- znamenje blagostanja-

Vir: Biblija


 

 

Pesmi znanih pesnikov o teranu

Kraški teran

V preteklosti

Kraški teran je posebno, znamenito vino, ki ga bo treba svetu šele predstaviti, čeprav so ga že prodajali v Londonu za zdravilo in že zdavnaj pili na dunajskem cesarskem dvoru. Že Plinij starejši je omenjal plemenito vino, ki izvira z griča pri utrdbi Pucinum blizu današnjega Proseka oziroma omenja pucinsko vino iz vinogradov ob reki Timavi. Že Grki so cenili kraško črnino pod imenom pretorijansko vino severnega Jadrana. Enako ga je čislala Julija, žena cesarja Augusta, ki je dočakala starost 82
let - Plinij trdi, da zaradi tega, ker je redno uživala pucinsko vino. So pa tudi mnenja, da je bilo pucinsko vino pravzaprav belo vino. Kraški teran je bil v srednjem veku znan tudi v drugih deželah, zlasti v Nemčiji, o njem pa je pisal tudi Valvasor.

 

V splošnem

Za teran je značilen svež, sadni okus ter izstopajoča mlečna kislina. Pijemo ga kot mlado vino, znani pa so njegovi blagodejni in zdravilni ucinki. Maksimilijan Ripper, v začetku 20. stoletja nadzornik na kmetijsko-kemijskem poskuševališču v Gorici, je o teranu med drugim zapisal: »Kraski teran se odlikuje po nezni, sadni, na malinov duh spominjajoci vonjavi in po posebni blagovkusni kislini ... kakor sem čul od raznih verodostojnih strani, je baje pokojni profesor Oppolzer na Dunaju v letih 1880 in 1882 v enem svojem veščaskem mnenju opozarjal na posebne prednosti terana za bolnike ...«

Na krasu pa niso pridelovali terana samo iz refoška, temveč tudi iz sorte gned, ki je obilno rodila, kakovost pa bila nizka. Obnova po škodi, ki jo je povzročila konec 19. stoletja trtna uš, je to sorto ukinila in refošk je postal, lahko rečemo, edina sorta za pridelovanje terana. Zanj je značilna temno rdeča česnjeva barva. Alkohola nima veliko, od 9 do 11 volumenskih odstotkov. Najbolj znane lege terana so okoli Dutovelj (Križ, Šepulje, Tomaj, Dutovlje, Krajna vas) in tiste na komenskem delu Krasa. Komenski terani so nekoliko mehkejši in manj trpki. Za zaščito geografskega porekla navaja mag. Miran Vodopivec predlagane parametre, kakšne značilnosti mora imeti kraški teran: minimalne titracijske kisline mora imeti 7 g/1, barva vina mora biti intenzivno rubinasta do karminsko češnjevo rdeča, vonj mora biti vinski, sadni, okus vinski, suh, prijetno kiselkast.

Kraški teran se odlikuje po nežni sadni, na malinov duh spominjajoči lodi in po posebni blagovkusni kislini. Ta prijetna kislina v teranu nas draži in vabi k pitju in nam prav očitno zbuja tek. Še druga posebna in mnogo vredna lastnost terana je ta, da prenaša mnogo vode. Če mu dolijemo petkrat toliko vode, kolikor je vina v kozarcu, ohrani se vedno prijeten vinski okus. To lastnost cenijo posebno v južnih deželah. V gorkem in vročem podnebju je namreč vedno nevarno piti samo vino, kakor je nevarno piti samo vodo. Samo z vodo pomešana črnina nudi v takih krajih zdravo pijačo, ki izdatno gasi žejo.

Poseben način, po katerem je napravljen teran, brani, da ni to vino lahko pristopno boleznim: zlati cik, ki je na jugu najnavadnejša vinska hiba, poloti se prav redkokdaj pravilno napravljenega terana. Kraski teran postaja šele meseca aprila do maja goden, to je sposoben za konsum. Šele v tej dobi izgubi svojo prvotno surovo kislino, razvije svojo sadno vonjavo in novotvorjena mila kislina s segetljivo ogljenčevo kislino, ki se je v tem čašu razvila, prilega se okusu veščega in ga razveseljuje. Obe teranovi lastnosti, da vzbuja namrec in pospešuje tek in da dobro prenaša primešano vodo, pa tudi neznatna vsebina čreslovine ga priporočajo na eni strani kot zdravilno črnino, na drugi pa kot vino za tropično (vroče) podnebje. Lepo bi bilo, da bi našel teran za oba ta dva namena svojo pot v širni svet.

 

Zdravilnost terana
[več informacij o delovanju terana na naše telo in počutje]