teran | 
slike |
domov   
 

 

Slovenija - vinski svet v malem

Slovenija je vinorodna dežela, ki zaradi svojih klimatskih razmer in raznolikosti pokrajin združuje tako rekoč ves vinski svet v malem. Ima okoli 26 000 hektarov obdelovalnih vinogradov v treh vinorodnih deželah: Primorje, Posavje in Podravje, razdeljene pa so na skupaj 14 vinorodnih okolišev in podokolišev.

Na zahodu je vinorodna dežela Primorska z briškim vinorodnim okolišem, kraškim, vipavskim in koprskim. V njih uspevajo domace trte rebula, zelen, pikolit, vitovska, malvazija in svetovno znane beli pinot, sivi pinot, sauvignon, chardonnay in rumeni muškat od belih. Rdeče sorte pa so merlot, barbera, cabernet franc in cabernet sauvignon ter refošk, ki daje na Krasu vino teran.

V vinorodni deželi Posavje so belokranjski vinorodni okoliš, pa dolenjski in bizeljsko-sremiški. V njem uspevajo sorte, ki dajejo nežna in pitna bela vina ter rdeča vina z značilno kislino. Od belih sort uspevajo laški rizling, beli pinot, sivi pinot, sauvignon, chardonnay, renski rizling in rumeni muškat, od rdečih pa šentlovrenka, portugalka, zametovka, modra frankinja in modri pinot. V Beli Krajini je znano izvrstno rdeče vino metliška črnina, na Dolenjskem pa cviček.

Vinorodna dežela Podravje zajema vinorodni okoliž Prekmurske gorice, Haloze z obrobnim pogorjem, srednje Slovenske gorice, Radgonsko-kapelske gorice, Ljutomersko ormoške gorice, mariborski in šmarsko-virstanjski vinorodni okoliš. V njih uspevajo bele sorte šipon, rizvanec, laški rizling, ranina, beli pinot, sivi pinot, chardonnay, sauvignon, kerner, renski rizling, traminec, rumeni muskat in muskat otonel, od rdečih pa zweigelt, modra frankinja in modri pinot.

 

Vse tri dežele pridelujejo tipe vina, ki so primerljivi s tipi vin, ki jih pozna svetovni jug, zahod in vzhod, torej od nežnih, sadnih in harmoničnih belih in rdečih vin, rosejev do polnih, zrelih, ekstraktnih belih in rdečih vin, tudi staranih v lesenih sodih. Slovenija prideluje tudi odlične predikate od poznih trgatev do suhih jagodnih izborov in dobra peneča vina, zvečine po klasični metodi.

Slovenija se po količini ne more meriti z velikimi vinorodnimi deželami, se pa lahko v kakovosti. Njeni vinogradi na zahodu in severovzhodu se družijo z vinogradi Italije in Avstrije, kar nakazuje enoten geografski prostor. Slovenski vinogradi se med seboj močno razlikujejo, odvisno pač od tega, v kateri vinorodni pokrajini uspevajo.