teran | 
slike |
domov   
 

 

Kraška pokrajina

Utisnjena med Tržaški zaliv, obrobje Vipavske doline in brkinskega gričevja leži kraška planota. Svoje ime je dobila zaradi obilice kraških pojavov. To je kamnita krajina, divja in odljudna ter obdelana in domača hkrati. To je prostor trdih naravnih sil, kamenja, burje in suše, pa tudi toplote, sonca, zavetne prijaznosti in urejenosti. Zaradi dobre razmejenosti in vidnega razlikovanja od okoliških krajin je Kras še značilnejši. Posebnosti kraške krajine izvirajo iz njegove geološke zgradbe in podnebnih značilnosti.

Kras pripada sredozemskemu območju, nastanek značilnih kraških pojavov pa omogoča apnenec. Odlikuje se po lepotah podzemlja, med številnimi kraškimi jamami je najlepša Škocjanska jama, ki ji ni enake v svetu. Sredi kraških gmajn je Lipica z bujnim gozdom in travniki kot prava oaza, v kateri ze 400 let domujejo znameniti lipicanci. Marljive roke Kraševcev so stoletja klesale kamen, ki krasi njihove domove, nastali so cudoviti vodnjaki, balkoni, stopnišča, portali in zidovi. Kamen je dal pečat kraški arhitekturi.

Veliko piscev opisuje Kras kot golo, kamnito, nerodovitno, pustinjsko krajino. Ob tem zmeraj dodajajo, da sta prostor in narava degradirana in da je to posledica človekove dejavnosti, požiganja in sekanja gozdov ter pretirane paše. Romantične predstave, da so sekali hraste za pilote, na katerih so zgrajene Benetke, so bolj ali manj zavrzene. Kras je namrec ogolel že veliko prej. Z ognjem in sekiro naj bi ga močno izkrčili že v predantični dobi, od takrat pa so ga s kmetovanjem in predvsem s pašo vzdrževali takega, kot je. Vsekakor je težko uskladiti gosto obljudenost Krasa s predstavo o kamnitem in pustem svetu.

Nedvomno je pomenila Kraševcem bližina morja veliko možnosti za ekonomski obstoj. Torej lahko rečemo, da so se predstave o opustošeni krajini porodile bolj iz širših državnih gospodarskih interesov. Tako gledanje na izrabo Krasa je očitno enostransko, ker ne upošteva, kako koristna je izraba takih ali drugačnih zemljišč. Kraševcem je v preteklosti najbolj koristila taka izraba Krasa, kakršno so uveljavili sami. Prav zato so začetke pogozdovanja odklanjali. Bilo je mnogo težavnega prepričevanja o koristnosti pogozdovanja, potrebna je bila propaganda za prostovoljne akcije, materialne ugodnosti (npr. brezplačne sadike), nagrade za uspesno delo idr. Odziva pa je bilo malo celo v najbolj ogroženih občinah. Izraba Krasa je bila v preteklosti posledica ekonomskih, družbenih in ekoloških razmer. Človek se je tudi tu moral preživljati. Tako se je odločil tudi za »nasilje nad naravo«, če je imel od tega koristi. Vendar moramo v kraški krajini posebej občudovati, koliko dela in truda je človek vlozil v to, da je uredil zemljišče za kmetovanje. Očitna sled teh prizadevanj so suhozidi, škarpe, podporni zidovi teras in groblje, v katere so zloženi ali nametani kamni, zbrani ob ornih, travniskih in vinogradniskih zemljiščih. Zemlja in podnebje pa sta bila vendarle tako ugodna, da je bil ves ta trud poplačan. Zaradi vseh prizadevanj, da bi kraška tla usposobili za kmetijsko obdelovanje, oznaka »goli Kras« nikakor ne bi smela imeti negativnega predznaka. Ne bi nam smela pomeniti nasilja nad naravo, devastacije ali neustrezne rabe prostora.

Kras je še zmeraj ohranil značilno rastlinje, kakrsno je gaber, bor, rašeljika, hrast, akacija in razno grmičevje. Med njim je najzanimivejši ruj, ki jeseni s svojimi barvami poživlja Kras in daje marsikateremu umetniku navdih v iskanju novih barvnih zamisli. Kot v vseh vinorodnih deželah je tudi na Krasu trta sooblikovala že v davnini tradicionalno obdelano krajino. Posebno mesto pa imajo v njej vinogradi, ki so na Krasu porasli celo pobočja, nekatere jase in pasnike. Kamniti zidovi iz matičnih kamnin, grobo obdelanih, brez kakrsnegakoli veziva razen manjših kamenškov, polnijo razpoke in so ena poglavitnih značilnosti Krasa, na katero je vplivala človeška roka. Tako je posegel človek v naravo samo zaradi preživetja. Na Krasu živijo rastlinske združbe, ki tisočletje delijo isto zemljo kot trte same. Človek jih uničuje in skuša izkoreniniti, vendar brez njih tudi ne more. Taksna je pisana preproga vinogradnih, travniških in gozdnih plevelov; to niso rastline, ki bi v vinogradu, travniku ali gozdu rasle naključno, pač pa jih, podobno kot sorto refošk, ki daje na Krasu vino teran, ne najdemo vsepovsod, saj so rastline, razširjene na določenem območju, s sezonsko dinamiko in pripadajo določeni združbi.

Pri geografski razdelitvi spada Kras bolj v sredozemski del, to pomeni, da je na meji Sredozemlja. To je območje zimzelenega rastlinja, kar se kaže tudi v rastlinski sestavi podrasti v vinogradu. Vinograd ni popolnoma naraven ekosistem, zato ne moremo pricakovati, da bodo zanj veljale vse zakonitosti, kakor veljajo za tiste ekosisteme, na katere vpliva človek, na primer za travnik, pašnik ali gozd. Med vinogradi, travniki, pašniki in gozdovi najdemo rastline, ki so prišle od drugod, pa jih imenujemo adventivke, ter nekatere sredozemske rastline, ki so za notranjost Slovenije prav nenavadne-tudi zaradi njih sodi Kras v sredozemsko obmocje. In najbrž se tudi domacinom Krasevcem njihovo vsakdanje okolje ni zdelo in se jim ne zdi pusto in drugačno, saj je Kras v marsičem spremenil naravno okolje. Zaradi vrednotenja, ki se ravna po današnjih merilih, ki izhajajo iz današnjih družbenoekonomskih razmer, smo tolikokrat krivični do preteklosti ali vedenja Ijudi v preteklosti. Sodobni čas prinaša drugačno gledanje na Kras in kraško krajino in najbrž je to gledanje drugačno od polpreteklega, ko je sodilo pogozdovanje Krasa med primarne naloge razvoja kraške krajine. Kar zadeva gozdnatost Krasa, nam ni treba biti v skrbeh. Ekološko slaba gozdnatost Krasa ni več nikakrsna tezava. In prav ta pusta, kamnita dežela s pestrim rastlinjem in z muhastim podnebjem je dala tisočletno domovinsko pravico vinski sorti refošk. To sorto najdemo tudi v Furlaniji, Dalmaciji, danes tudi v Makedoniji, vendar daje zaradi drugačnih podnebnih in talnih razmer po karakterju povsem druga vina.

 

Slovenija - vinski svet v malem
[več informacij o geografskem izvoru slovenskih vin]